»Potem ko je ves trud petindvajsetih let poplačan, ko se tudi žena veseli z mano, ki je v moji karieri najbolj trpela zaradi neprestane moje odsotnosti, lahko rečem samo: božansko!«

»Težko na kratko opišem, kakšni občutki me obdajajo, ampak mislim, da kar nekaj dni ne bom spal. Očesa tudi, če bi hotel, verjemite, ne bi mogel zatisniti. Ves moj trud, na tisoče pretečenih kilometrov, na stotine prejetih udarcev, na milijone kritik iz ust tako laikov kot strokovnjakov, so danes poplačani in utišani. Samo jaz, moja družina in moji najbližji prijatelji vedo, kaj vse je bilo potrebno storiti od prvih rokometnih korakov do danes, da sem tu, kjer sem, » po neprespani noči in četrtem naslovu evropskega klubskega prvaka pravi Uroš Zorman. Pri 36 letih je še enkrat stopil na sam vrh Evrope. Prvič je bil tam pred 12 leti s Celjem Pivovarno Laško, nato še dvakrat (2008 in 2009) s Ciudadom Realom.

»Saj veste, prvi, je le prvi,« se spominja leta 2004 in dodaja:« A ta s Kielcami ima posebno vrednost. Mnogi so me že odpisali, me pošiljali v pokoj, sam pa se na igrišču počutim odlično. Dejstvo je, da je telo manj sposobno, a zato moram sam narediti toliko več za fizično pripravljenost. In trdo delati iz dneva v dan, se marsičemo odreči. Ni težko, ko te naprej vlečeta večna želja po zmagi in naslovih.«

»Zame je ta sezona zlata, tako na reprezentačni ravni kot klubski. Še enkrat lahko v dresu Slovenije zaigram na olimpijskih igrah, kar so bile moje velike sanje. In zdaj še ta naslov s Kielcami. Trudili smo se in končno nam je uspelo. Moram reči, da tudi pri zaostanku devetih golov nisem nehal verjeti, da lahko premagamo Veszprem. In ja, korak po korak, z ekipnim duhom, zbranostjo in nepopustljivostjo, smo se vrnili ter zmagali,« še razmišlja Uroš, ki ga zdaj čaka nekaj dni slavja. Kopica obveznosti. Zabava. Druženje z navijači. Preden se vrne v Slovenijo.

»Kielce so bila prava odločitev v moji karieri, tukaj vse ‘štima’. Od odnosov v klubu, do dobrega okolja, izvrstnih navijačev, podpore z vseh strani. Vesel sem, da sem osvojil ligo prvakov še s tretjim klubom in da so to prav Kielce. Vesel sem, da tukaj verjamejo vame in mi zaupajo. Me cenijo.«

Počitka letos praktično ne bo

Letos bo imel počitka verjetno bolj malo, saj ga od 24. do 30. junija čaka poletni tabor, ki ga organizira že deveto leto zapored. Tam seveda z mladimi rokometaši, upa, da s svojimi nasledniki, preživi ves teden. »Ne glede na to, da je to teden dni manj oddiha, uživam na taboru. Deliti izkušnje, znanje z otroci, morda mojimi nasledniki na vrhu Evrope, je neprecenljivo,« razlaga Uroš Zorman. Potem seveda upa, da klic selektorja za olimpijske igre v Riu.

»Potem ko je ves trud petindvajsetih let poplačan, ko se tudi žena veseli z mano, ki je v moji karieri najbolj trpela zaradi neprestane moje odsotnosti, lahko rečem samo: božansko!«

Uroš Zorman je postal četrti rokometaš na svetu, ki so se evropskega naslova veselili s tremi različnimi klubi. Tako se je postavil ob bok svojemu dobremu prijatelju Sergeju Rutenki, rivalu Nikoli Karabatiću ter španski legedni Joseju Hombradosu.