Tabor 2011-druzenje  Kako lepi spomini me obdajajo, ko razmišljam o našem poletnem taboru. Zgodilo se se nam same lepe stvari, no ja, en dan je malce pokvaril dež :) Ni nam bilo hudega. Da je ostal v spominu tudi vam, ne dvomim, kar je zame in sodelavce še kako pomembno. Naježil sem se, ko sem pred dnevi prejel elektronsko sporočilo Alana iz Trbovelj, v katerem se je skrivala pesem.

Alan, ki je bil z nami na poletnem taboru v Savudriji letos poleti, je mene in vse ostale v ŠD Uroš Zorman tako prijetno presenetil, da težko opišem. No pa se prepričajte sami! Kaj pravite?

Čez leto kot levi na igrišču se borimo,
da poleti k Zormanu v tabor mi hitimo,
Uroš v eno združi nas
in za to piše se mu čast.
Zasvojenost naša res huda je,
saj rokometna žoga naša droga je.

Rokomet je naša tema,
še ljubezen v taboru 
in pride do problema.

Uroš res je pravi As,
ki za teden dni 100im otrokom postane starš,
mama naša Katja je,
ki z skupaj z mentorji reši probleme vse. 

Ko ugasnejo luči Maja za comp pohiti
piše vam članke o nas,
da vidite kaj dogaja se pri nas,
ker miru ni nam z maratonom zagrozi 
in v realni svet nas spusti.

Zdaj se spet eden proti drugemu na igrišču borimo
da poleti v Zormanov kamp priletimo
in zopet združeni v eno
Urošu življenje popestrimo .

Alan Jurjevič
RD Trbovlje